w i t h ... B A I A

Za pobče

2010-12-29T15:25:00.004+01:00

Ponavadi oblikujem nakit za ženske, tokrat je nastala ogrlica, ki jo lahko nosijo tudi fantje :)

Emilia Romagna

2010-12-23T01:11:00.018+01:00

Pobeg pred snežnimi razmerami v Ljubljani v čudovito Emilio Romagno je bil več kot čudovit :) Na spodnjih fotografijah: Gradara, San Marino in San Leo.

Črno.Belo.

2010-12-21T00:26:00.004+01:00

Decembrski dnevi so kot nalašč za malo ustvarjanja. Že kar nekaj časa se nisem posvečala oblikovanju nakita, saj zaradi faksa & službe & takšnih in drugačnih obveznosti nisem imela skoraj nič časa ... Včeraj pa je nastala tale črno bela steklena ogrlica. Vedno na koncu pridem do črno-belih kombinacij, ki so mi najljubše :)

In tale, spet malo z uporabo servietkov :)

Frida Kahlo

2010-11-25T23:27:00.010+01:00

Letošnja jesen je fridasto obarvana. Po številnih blogih berem, kako se vsi pridno odpravljate v dunajsko galerijo Kunsforum, kjer je od začetka septembra dalje na ogled retrospektiva mehiške umetnice Fride Kahlo. Njena umetnost me navdušuje že dlje časa, po službeni dolžnosti pa sem sedaj skoraj vsako jesensko soboto ali nedeljo na Dunaju, kamor vodim slovenske umetniške navdušence. Razstava je izjemna, težko si je zamisliti, koliko dela je bilo potrebnega, da so se za razstavo v takšnem obsegu dogovorili in vse skupaj tudi uresničili. Med aprilom in avgustom je razstava potekala v Berlinu, v galeriji Walter Gropius Bau, nato pa so dobili priložnost tudi naši avstrijski sosedje. Galerija Kunsforum, ki deluje pod okriljem Austria Bank, je ena meni najbolj simpatičnih in prijazno zasnovanih galerijskih prostorov kar sem jih do sedaj obiskala. Ne premajhna, ne prevelika, sicer z vsakim dnem vedno bolj polna obiskovalcev, a organizacija z njihove strani je vedno brezhibna. Simpatičen je tudi obisk njihove knjigarne, kjer je trenutno na voljo skoraj vsa možna literatura o slavni umetnici pa tudi številne monografije drugih avtorjev.

Že v prvi sobi je razstavljen eden meni najlepših njenih avtoportretov, Avtoportret v žametnem oblačilu, ki je tudi njen prvi avtoportret, nastal kmalu po tragični prometni nesreči, kjer so grozljive poškodbe pustile fizične in psihične posledice na njenem telesu. Portret spominja na pozno renesančne elegantne in skrivnostne upodobitve slavnih firenških meščanov, številni zgodnji Fridini portreti pa se še nekaj časa zgledujejo po evropski manierisitčni smeri. Šele po poroki s slavnim freskantom Diegom Rivero se njen slog bistveno spremeni, kolorit postane živahen, Frida kombinira elemente mehiške tradicije, posveča se detajlom, ki zaznamujejo njene številne avtoportrete. V njenem opusu dobro tretjino predstavljajo avtoportreti, saj je sama menila, da najraje in najlažje slika sebe, saj sebe najbolje pozna.

Razstava tako nadaljuje od njenih zgodnjih del k sobi, ki je namenjena njenim bližnjim. Slikala je portrete znanih in bližnjih njenega življenja in jim te upodobitve podarjala, saj je tako menila, da si jo bodo na takšen način bolje zapomnili. Na razstavi je tudi portret Natasche Gelman, ene izmed bolj znanih zbirateljic in na nek način tudi pokroviteljic Fridinega opusa.
Tretja soba predstavi Frido na številnih že omenjenih avtoportretih, od najbolj zrelega obdobja konca tridesetih in začetka štiridesetih let pa vse do njenega poznega dela, kjer se je slog zaradi slabega zdravstvenega stanja občutno spremenil. Upodobitve postanejo skoraj impresionistične, vendar zagotovo ne na njeno željo. Poznih del, kjer se pozna vpliv protibolečinskih tablet, ni marala, mnoge je hotela zavreči, a so jih k sreči ohranili njeni bližnji. V upodobitvah, kjer je bila glavni motiv ona sama, se prepleta njeno razumevanje sveta, njen odnos z Diegom, njeno občutenje bolečine in nezmožnosti donositi otroka ter njeno razumevanje življenjske filozofije. Čeprav jo razumemo morda kot žrtev, je bila sama izjemno močna, ekstravagantna osebnost, ki je v drugih vzbujala občudovanje in eksotičnost, saj je poznornost zbujala tudi s tradicionalno mehiško nošo, nakitom in pričeskami. Kljub razočaranju nad Diegovo nezvestobo, je bila tudi sama v zvezah s številnimi moškimi in ženskami, mnoge Diegove ljubice so tako postale tudi Fridine, a poveznost med njo in Diegom je ostala večna.

Razstava nam nato predstavi njeno dualistično dojemanje in upodabljanje sveta, med mnogimi je najbolj izpostavljena izjemna upodobitev z naslovom Ljubezenski objem Univerzuma, Zemlje, mene, Diega in Senor Xolotla.

Tipično preigravanje njenih t.i. nadrealističnih elementov, ki jih vpleta v tihožitja, nas pričaka za konec. Francoski nadrealist Andre Breton je ob obisku Mehike in ob srečanju s Fridino umetnostjo pripomnil, da gre za izrazit primer mehiške nadrealisitčne scene. A sama se s tem ni strinjala, saj je menila, da upodablja zgolj vsakdanjo realnost, ki jo živi. Vseeno lahko v njenih delih, predvsem v tistih, ki so nastali ob druženju z nadrealisitčno evropsko elito, prepoznamo nekaj elementov tega sloga, a Fride zgolj zaradi tega ne moremo označiti kot tipično predstavnico te evropske smeri.

Del razstave je tudi izjemno reprezentativno pripravljena fotografska zbirka , ki jo je uredila Fridina pranečakinja Cristina Kahlo, poklicna fotografinja, ki sodeluje pri številnih razstavah svoje slavne prednice. Ogledamo si lahko tudi fotografije Nickolausa Muraya, ki je Frido fotografiral tudi za naslovnico revije Vogue, bil pa je tudi njen dolgoletni ljubimec.

Na fotografijah lahko vidimo Fridino lepoto, eleganco in milino, ki iz njenih avtoportretov ni razvidna. Če bi se osredotočili zgolj na njene portrete, bi težko govorili o ženski, ki nas prepriča s svojo lepoto, morda se je tako upodabljala, da bi delovala kot močna osebnost, ki tako nadvlada Diega, moškega, s svojo zunanjo pojavnostjo. Diego je vse prevečkrat upodobljen kot feminilna moška figura, včasih kot velik otrok.

Razstava je zares vredna, da si jo ogledate, na Dunaju vas Frida čaka še do 5. decembra, potem pa se bo od nas poslovila. Seveda pa lahko te dni na Dunaju poleg razstave zaidete še na božične sejme, saj je Dunaj že zares praznično obarvan.

Jaz pa v soboto zopet na Dunaj :)

BIO 22 in Alvar Aalto

2010-10-10T19:21:00.019+02:00

Vikend je bil kot nalašč za obisk nekaj dogodkov. Najprej na 22. bienale industrijskega oblikovanja v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v gradu Fužine, nato pa še skok do razstave finskega arhitekta in oblikovalca Alvara Aalta. Mogoče sem pri razstavi o Aaltu pričakovala malce več, vseeno pa je bilo fino po dolgem času spet malo občudovati finsko "brezčasno izraznost" in preprostost linij.

Najprej pa nekaj slikic z bienala ... Žal si nisem pri vseh zapomnila avtorjev :( Fotkala pa sem tista dela, ki so bila meni najbolj všeč :)

Otroška hišica ob drevesu

Hmm, rožice in zelišča kar s stropa? Meni je všeč :) Nočem pa vedeti, kaj se zgodi, če vse skupaj preveč zaliješ :(
Avtor: Patrick Morris, Nova Zelandija (tudi Zlata medalja BIO)

Bigabaga - Naredi sam vrečka, avtorica Urška Hočevar

Kavna skodelica za ponovno uporabo - KeepCup - KeepCup Ltd, London

Ženska in nosečniška oblačila Ille - olla - oblikovalka Lenke Illessy, Budimpešta; teli gumbki so tako prisrčni, da se zna zgoditi, da predelam kakšno majico :)

Etikete za vina Kos, avtor Vanja Cuculić, Zagreb

Večnamenski stol, za bele trakove lahko zataknete časopis, jopico, pripnete pasji povodec ...

Sodobna božična smrečica

ALVAR AALTO ...

Alvar Aalto - Brezčasna izraznost - razstava, ki jo lahko še do konca tega leta obiščete v tistem delu Narodnega muzeja, ki se nahaja na Metelkovi ulici v Ljubljani, pripravili pa so jo tudi s pomočjo fundacije Alvar Aalto. Na razstavi so tudi njegove že skoraj kultne vaze ter seveda prikaz njegovega notranjega in zunanjega oblikovanja stanovanjskih prostorov.

klip, klip ... in ne klip ...

2010-10-05T00:23:00.005+02:00

Nekaj novih uhančkov, ki že nekaj časa čakajo na objavo tukaj. Čisto preveč časa mi vzamejo druge stvari, predvsem Frida Kahlo ... Na Dunaju sem jo obiskala že dvakrat, čaka me še v oktobru in novembru :) Kmalu se bom malce več o tem razpisala ;)

www.baia.si

2010-07-13T01:05:00.005+02:00

Že kar nekaj tednov obstaja čisto nova spletna stran z novo domeno, namenjena predstavitvi mojega nakita. Čisto sem se pozabila o tem razpisati tudi na blogu, zato jo sedaj predstavljam še tukaj, za brskanje po strani pa klik na www.baia.si :)

A R M E R I N A r a z p r o d a j a

2010-07-09T14:23:00.006+02:00

A R M E R I N A c o l l e c t i o n se je razširila, na voljo so nove ogrlice v novih barvnih kombinacijah, do 13. julija 2010 pa si lahko naročite svojo ogrlico za samo 15,00 EUR!

Vse barvne kombinacije si lahko pogledate na fb strani :)

Vietnam ...

2010-06-02T14:15:00.003+02:00

... in vietnamski zvitki, nekaj podobnega kot kitajski spomladanski, vendat brez cvrtja, sveži, polni vitaminov. Nad njimi sem se navdušila v ljubljanski Shambali, doma pa so nastali podobni, le da sem namesto piščanca dodala dimljen losos. Nebeško! Okus manga, papaje, limonine trave, lososa, paprike, avokada in korenčka + omak'ce :)

Fotografski poskusi ...

2010-05-10T14:24:00.011+02:00

Včeraj, ko je sonce malo posijalo skozi goste oblake, je na domačem vrtu in ob čakanju na pravo svetlobo nastalo še nekaj fotografij ogrlic in uhanov. Komentiranje fotografij pa prepuščam vam :)

A r m e r i n a

2010-05-09T14:38:00.010+02:00

Pomlad je navdihnila tudi mene. Ogrlice, ki sem jih poimenovala po sicilijanskem predelu Piazza Armerina, so primerne za vsako priložnost, lahko jih nosimo tik ob vratu, lahko bolj spuščene, lahko si zavežemo bogato pentljo in jih kombiniramo z ujemajočimi se uhani.

V prihodnjih dneh prihaja še več barvnih kombinacij.

Cena ogrlice je 22,90 EUR, v kompletu z uhani 26,00 EUR. Uhani posamezno: večji 8,00 EUR, majši 7,00 EUR.
Naročila: baia.oblikovanjenakita@gmail.com

Tržnica Unika v Brežicah ...

2010-05-09T12:33:00.004+02:00

... je mimo. Odvijala se je v mladinskem centru Brežice, ki so ga pred kratkim prenovljenega slovesno otvorili in še vedno diši po novem. Kljub nekoliko kislemu vremenu smo se imeli lepo, fino je bilo slišati, da sem in tja kdo moje izdelke že pozna in smo se tako spoznali še v živo.

P o m l a d

2010-04-27T20:43:00.009+02:00

Prav lepo se je sprehajati in zgubljati po ljubljanskih ulicah, sploh sedaj, ko je naše ljubko mesto čudovito zacvetelo. Sicer sem bila v zadnjih tednih več ali manj "priklenjena" za pisalno mizo in študirala za izpit, ki je uspešno za mano, tako da kaj veliko nisem pohajkovala naokoli, ampak sem pa zato sedaj odlično razpoložena za nove pomladne ideje.

Danes sem bila drugič v življenju na Šmarni gori (prvič sem bila v osnovni šoli) in sem prav ponosna nase. Samo ne garantiram, da bom spet kmalu gor. Moja strašna anti športna nastrojenost je pripeljala do posledice, ki se ji reče "umrem že na prvem najmanjšem vzponu". Kar sploh ni kul, ampak vseeno sem današnje polžje lezenje navzgor, vmesno umiranje na obroke, prevelike količine cvetnega prahu v grlu in končno razsvetljenje na vrhu uspešno preživela. Če se bo moja "športna" aktivnost nadaljevala, še ne vem. Poročam :)

So pa pred mano sami simpatični dnevi, pikniki v naravi, uživanje na sončku in ogledi raznih razstav. Najprej se mislim podati v galerijo Cankarjevega doma, kjer gostuje Armenija s svojimi umetninami, hkrati pa se v Mali galeriji CD predstavlja tudi armenski slikar in grafik, ki živi in dela v Ljubljani, Ašot Bajandur. Všeč mi je intenzivnost barv, s katerimi se avtor izraža. Druga razstava, o kateri sem slišala same pohvale, pa je v Moderni galeriji, kjer so predstavljena dela arhitektov Franceta in Marte Ivanšek. Bivanjska arhitektura me že od nekdaj zanima.

Počasi se pripravljam tudi na dogodek, ki se bo zgodil 8. maja v Brežicah, in sicer bo tamkašnji mladinski center organiziral tržnico unikatnih izdelkov, na kateri bom sodelovala tudi jaz z nakitom B A I A. Tržnica se bo odvijala med 10. in 13. uro v atriju MC Brežice, na voljo pa bo tudi nekaj novih kosov nakita, ki ga oblikujem v teh dneh. Se že veselim! Pridete tudi vi?

L e a r t

2010-04-09T18:12:00.010+02:00

B A I A nakit lahko od danes naprej naročite tudi v spletni trgovini Leart. Spletna trgovina je polna čudovitih unikatnih izdelkov,všeč mi je, da obstajajo tudi takšni spletni kotički, ki predstavljajo domače oblikovalce :) Ker ste mojega nakita že vajeni, nova kolekcija pa bo zunaj poleti, vam predstavljam nekaj luštnih izdelkov iz Learta.

Č l a n e k

2010-04-03T23:02:00.011+02:00

Brskanje med prispelo pošto se je vsekakor izplačalo pa čeprav šele pozno zvečer. Namreč! V nabiralniku se je znašla revija Rina, v kateri je v najbolj sveži številki predstavljeno moje oblikovanje nakita. Vaaaaaaaaa, sem ponosna :) In to čez celi dve strani. Lovely :)
Všeč mi je grafična podoba članka, še bolj tista pika na i-ju od B A I A napisa spodaj desno. Like it! Za članek sem morala tudi do fotografa, da me je fotografiral z nakitom na sebi ... Mene pripraviti do tega, da se nasmehnem je pač višja znanost :) Eh ... Nima veze, članek je tukaj, jaz pa ponosna!

Revija RINA, letnik 10/5, april/maj 2010, str. 40-41, avtor: Saška Bernetič, fotografije: arhiv BAIA

H v a l a

2010-03-10T13:25:00.004+01:00

... blogu Ajda cveti in njegovi avtorici, ki je mojemu blogu podarila simpatično nagrado za kretivnost. Uaaau, sem kar malo zrasla :) Sedaj moram nadaljevati tradicijo in nagrado podeliti naprej, novim sedmim kreativnim blogom. Še prej pa bi morala napisati 7 resnic o sebi, ampak ker sem o tem na podoben način pisala že nekaj časa nazaj, naj velja tisto tudi za danes. Še vedno stojim za istimi sedmimi dejstvi! No, danes lahko dodam še eno dejstvo: naj bo že konec zime, hočem poletjeeee!

Pa še mojih sedem blogov, ki me navdihujejo in razveseljujejo ter jim zato podeljejm nagrado:

minivanilli - za luštne ideje in čudovite fotografije

Julijini mehurčki - ker polepšajo dan

Pegula - ker sem jo šele nedavno odkrila pa me že ima med rednimi bralci

Funchi - ker komaj čakam, da nekega dne obujem, oblečem, poveznem ... njene čudovite jopice, kapice in copatke na svoje otroke

ninalena - ker vse kar ustvari občudujem z odprtimi usti

PopiKoki - za čudovite kombinacije barv torbic

Chez moi - ker me vedno znova očarajo prekrasne voščilnice

B o h i n j

2010-03-08T07:19:00.004+01:00

... vedno napolni z energijo :) Takšen pa je bil pogled z Vogla na čudovito Bohinjsko jezero v soncu. Zdaj pa po enem tednu uživanja spet nazaj v vsakdan :)

Moo!

2010-02-23T12:26:00.005+01:00

Mini vizitke Moo so premamile tudi mene. Danes so prišle v ličnem paketku in še bolj simpatični škatlici. Ljubko!

Petek!

2010-02-19T16:57:00.004+01:00

In petek je tukaj! Sicer deževen, siv, brezbarven in najbolj primeren za ležanje na kavču s štirimi dekami, petimi blazinami ter izdatnimi količinami vroče čokolade. Nekoga med vami, ki ste prejšnjič pustili komentar, sem obljubila, da nagradim z uhani v decoupage tehniki. Žrebanje sem izvedla s pomočjo spletne strani Random in ...

... uhane dobi Tjaša :) Čestitam! Čim prej mi sporoči svoj naslov na e-mail baia.oblikovanjenakita@gmail.com, da ti lahko pošljem črno-bele uhane. Vsem ostalim pa hvala za lepe komentarje in objave na vaših blogih!

Februarsko razpoloženje ...

2010-02-12T13:47:00.005+01:00

Januar je minil tako hitro, da sem se komaj privadila na februar pa tudi tega bo kmalu konec. Ugotavljam, da imam v teh dneh toliko različnih obveznosti, da sploh nimam časa za nove objave na blogu. Potem pa samo kliknem vsake toliko na svoj blog in razmišljam o čem vse bi pisala, ko naredim to pa ono pa tretje in tako naprej. No, zdaj, ko tole pišem sem spet sredi norije, ampak sem si vzela čas in sproščam energijo s tipkanjem tega posta. Medtem, ko sem padla v zatišje z objavami, so se pojavile fotografije mojega nakita na simpatičnem portalu Jabuček, kamor večkrat zaidem po kakšen fino super slasten recept. Sem kar ponosna nase, da sem kmalu dobila nekaj novih naročil! Jupi!!!

Enkrat vmes, ko končam v službi, vklopim popoldansko nastavitev možganov, spišem stvari za faks, skočim še kaj ven, najdem čas še za kakšne novotarije med nakitom. Žal novosti še nisem uspela fotografirati in upam, da jih bom kmalu. Trenutno se ubadam z uhani in zapestnicami, ki se bodo ujemali z ogrlicami. Imam pa že skicirane nove ogrlice. Moram spet kakšno noč spremeniti v delavno nočno izmeno. Obljubila sem še poročilo z Mušičeve razstave (na kateri sem bila potem še enkrat) pa z Oblikobranja, vmes sem si ogedala še razstavo kitajske dinastije Ming v Trevisu, od koder sem domov privlekla še celo vrečo svežih artičok. Recept za artičoke je uspel več kot božansko (zasluge gredo moji mami), tako da ga bom kmalu s slikami vred objavila! Mušič pa me je preganjal tudi v Trevisu, kjer sem po naključju v neki galeriji opazila njegovo grafiko.

Da pa ne pozabim še na vas, bom med komentarji na to objavo naslednji petek izžrebala nekoga, ki bo prejel črno-bele uhane v decoupage tehniki, moj blog pa lahko priporočite tudi na kakšnem blogu ali spletnem mestu :) Bom zelo vesela!

B A I A Razprodaja

2010-01-25T17:35:00.009+01:00

Počasi nastaja nova kolekcija nakita, malo drugačna za Valentinova darilca pa tudi za druge priložnosti. Zato moram počasi v vitrini, ki si jo lahko ogledate v potovalni agenciji Quo Vadis v Ljubljani, narediti prostor.

Ostalo je še nekaj kosov nakita iz prejšnje kolekcije, predvsem večjih ogrlic, ki jih sedaj lahko naročite s popustom. Spodaj so fotografije znižanih kosov. Znižanje velja do konca januarja. Ogrlice lahko pošljem tudi po pošti, plačilo po povzetju.
Cena prej: 21,90 EUR
Cena po znižanju: 16,90 EUR

Razstave: Rojstvo Modernizma

2010-01-24T00:28:00.014+01:00

V zadnjem tednu sem našla čas za obisk parih likovnih in oblikovalskih razstav, ki se trenutno odvijajo v Ljubljani. V galeriji Cankarjevega doma je samo še danes razstava "Rojstvo modernizma", kjer so razstavljena dela dveh slovenskih modernistov Emerika Bernarda in Toma Podgornika.

Emerik Bernard

Včeraj sem šla na razstavo že drugič, predvsem zaradi Bernarda, ki ga je zaradi njegovega izrazito energičnega kolorita težko pozabiti. Emerik Bernard je v svojem opusu združil smeri modernizma in postmodernizma ter se oddaljil od tradicionalnega akademizma. V njegovih umetninah se groba realnost spreminja v občuteno prelivanje barv, ki iz sredine kompozicij ogromnih dimenzij bežijo k robovom. Podobno ustvarja tudi Podgornik, le da je njegova barvna izraznost še močnejša. Že dolgo se mi ni zgodilo, da bi me neka umetnina tako intenzivno barvno prepričala, Bernardova dela nehote potegnejo vase, oko beži po platnu od točke do točke, v celoti pa daje občutek nenavadno urejene kaotičnosti. Morda se sliši smešno, a v živo pustijo umetnine takšen vtis.

Tomo Podgornik

Ustavila sem se tudi na razstavi "Oblikobranje" v preddverju Cankarjevega doma, kjer se predstavljajo člani Društva oblikovalcev Slovenije ter na Mušičevi razstavi v sveže prenovljeni Moderni galeriji, a o tem bom pisala drugič, ko se vtisi v glavi še malo uredijo. Prihaja pa 17. februarja v Cankarjev dom Armenija, z razstavo "Armenska tradicija med svetom in svetim" se bo predstavila tudi v galeriji.

7 dejstev o meni ...

2010-01-20T13:42:00.009+01:00

Funchi, o kateri sem pred dnevi razpravljala in občudovala njene luštne umetnine, me je "pofočkala", da napišem sedem stvari o sebi. Hmmmm ... Sem razmišljala, da bi o tem pisala šele v petek, ko bo en izpit za mano in bom imela malo več časa, ampak mi trenutno center za učenje v možganih ne deluje najbolje :) Zato se ob kavici zabavam s tem :)

1. Sem perfekcionist. Če ni vse tako, kot si zamislim, potem pač delam karkoli že toliko časa, da bo točno tako, kot hočem. Haha, sliši se grozno, samo res ne prenašam dobro šlamparij. Včasih sem preveč kritična do sebe. Edina oseba, ki pravi, da nisem perfekcionist, je moja mama, ampak ona je še večji perfekcionist. Hmmm ...

2. Ne maram večjih družb. Pravzaprav se v večjih, le bežno poznanih družbah sploh ne znajdem, ne maram površinskih brezveznih vprašanj in pogovarjanja o vremenu, zato da pač teče debata. Zato najbrž pri ljudeh, ki me ne poznajo prav dobro, veljam za zelo tiho osebo. Ker se mi enostavno ne da vključiti v debato ... Čeprav po drugi strani ... Bi se z največjim veseljem sprehajala po Montmartru in poslušala zgodbe uličnih umetnikov in drugih posebnih oseb. Predvsem me zanimajo kreativni ljudje polni idej in veselja, medtem ko me je prav strah ljudi, ki nimajo niti najmanjšega odnosa do kulture in umetnosti.

3. Ne maram kičastih majhnih predmetov, s katerimi ne vem kaj bi počela. Tudi če so čisto simpatični, jih tretiram kot lovilce prahu. Na potovanjih zato nikoli ne kupujem mini piramid iz gline, pomanjšanih grških kipcev in ostale navlake.

4. Ker ne maram kičastih predmetov, sem toliko bolj navdušena nad ročno izdelanimi uporabnimi stvarmi. Tako mi nekako ni težko odšteti malo več denarja za simpatične torbice, copate, rokavice, kape, nakit, če vem, da ga je nekdo ustvaril z največjim veseljem.

5. Najraje imam sobotne sprehode po Ljubljani, čeprav ti niso zelo zgodnji, ker sama pred 11h zelo težko funckioniram. Trenutno komaj čakam pomlad, ko mi ni potrebno imeti na sebi tisoč kosov oblek, fotoaparat pa medtem komaj držim v roki, če mi seveda medtem že ne odmrznejo vsi prsti. Potem se obvezno sprehodim do Čevljarskega mostu, kjer vsako leto razveseljuje Art market.

6. Zasvojena sem z izdelavo nakita, vsak dan imam nove ideje in si jih moram začeti počasi zapisovati, ker sem nekatere medtem že pozabila. Ko usposobim še šivalni stroj pa sploh ne grem več iz hiše ven. Haha :)

7. Obožujem Italijo. Vse v povezavi z Italijo. Jezik. Kulturo. Umetnost. Hrano. Sproščenost ljudi na ulicah. Kavarne. Simpatične ulice. Njihov stil. Arhitekturo. Pesmi. Filme. Enkrat želim tam živeti. Imela bi krasno hišico v Toskani, do katere bi vodil čudovit pinijev drevored. In tam bi uživala v svojem malem svetu. Ha!

Zdaj moram po dolžnosti "pofočkat" še druge: Miha, Snežinka, Andreja, Kameleonka, Minivanili, Objemi drevo, Renata.

Poletje?

2010-01-17T17:49:00.009+01:00

Se mi že res precej toži po poletju, zato je tudi tale, včeraj nastala ogrlica, precej morska :)

B A I A

Funchi hiša navdiha

2010-01-14T20:29:00.006+01:00

Funchi hišo navdiha sem odkrila čisto po naključju med raziskovanjem ogromnega števila blogov, pri katerih vsak dan preverim novosti. Pod blagovno znamko Funchi se skriva Mateja Keber, sama na svoji spletni strani pravi, da rada lovi navdihe in jih spravlja v življenje. Izdeluje čudovite štrikane kapice, jopice in copatke za malčke, zdaj pa tudi za malo večje. No, pred časom sem se tako na prvi pogled zagledala v njene rokavičke brez prstkov oz. eko grelčke. Danes so prišli po pošti, na spodnji fotografiji pa lahko preverite, kako čudoviti so! Sem se malo namatrala s fotografiranjem, a mi je na koncu vseeno uspelo :)

B A I A

2010-01-12T12:58:00.010+01:00

Moj prosti čas se je končno začel koristno preživljati :) Haha, no, začelo se je že pred približno dvema letoma, želja je bila že od prej pa nikoli časa. Potem sem končno začela uresničevati svoje daljne želje in nastajati so začeli novi in novi kosi nakita.

Potem sem vse skupaj spremenila še v bolj uradno zadevščino, registrirala osebno dopolnilno delo, se naučila pisat račune, na tiho zaklinjat dacarje, obiskovati vse tiste trgovinice z umetniškim materialom, v katerih mimogrede pustiš precej več denarja kot si nameraval, ampak užitek je tukaj! In hvala youtubu, ki mi je včasih pomagal pri kakšnih tehnikah, razni tutoriali so sila imenitni, ko ne veš kako z določenim materialom. Uspela sem si postaviti tudi spletno stran, zaenkrat preko bloga, ampak zadeva je tako še najbolj praktična :) http://www.baia.blog.com

Začela sem s fimo maso, poskusila tudi že z das maso, servietno tehniko, kombiniranjem poldragih kamnov z drugimi materiali in kamni, čaka me še filc pa malce podrobnejše rokovanje z žico. In pa seveda šivanje! Prvi tečaj šivanja je za mano, hlače so ratale super! Sploh pa se počutim zelo zelo fino, da mi poleg faksa končno uspe narediti še kaj zase in če je poleg tega moje delo všeč še komu drugemu, juhuuu :)

Torej naslednja misija je še vzpostavitev šivalnega stroja doma, je nekje na podstrehi in nimam pojma, če zadeva sploh deluje. We'll see :) Vsekakor kmalu poročam tukaj ;)

Hvala vsem navdušencem, ki ste že ob samem začetku naročili moj nakit!

B A I A :)

u r s a n i n a

2010-01-12T12:37:00.006+01:00

Na seznamu ponovoletnih nakupov so se znašli tudi copatki iz filca oblikovalke Urše Nine Cigler. In ker že nekaj časa redno obiskujem njeno spletno stran in občudujem ljubke copatke ter čudovite barvne kombinacije, so se kmalu znašli tudi doma!
Sodelujte še v njeni nagradni igri in izberite najljubši par :)

P r i š e l J e V e l i k a n s k i L e v

2009-11-23T14:49:00.023+01:00

Današnja žalostna novica o smrti Kristine Brenkove me je zapeljala v svet otroške literature in nato v neskončno široko domišljijo slovenskih ilustratorjev. Že od nekdaj so me navduševale čudovite slikanice, opremljene s sijočimi barvami fantazijskih prizorov. V policah domače knjižnice se še vedno najdejo skrbno shranjene in mnogokrat prebrane, prelistane in občudovane otroške knjige, ki so bile velikokrat dar mojega strica Matjaža. In čakajo, da jih vsake toliko vzamem v roko, pogladim po platnicah, si že tisočkrat po vrsti pogledam odsev Vidkovega nasmeha v potoku, ob katerem se sprehaja. Meni eno lepših slovenskih pravljic je napisal Fran Levstik in ko sem kot majhna punčka znala vsako vrstico na pamet, so do danes ostale v glavi prelepe ilustracije Rože Piščanec.

Potem je tu še Bevkov Peter Klepec, ki ga je slikovno opremil Marjan Manček, vendar me njegov slog ni nikoli prepričal, Peter Klepec se je v moji domišljiji upodobil drugače. In Grafenauerjev Pedenjped prav tako. S tistim kosom kruha na platnici v moji otroški domišljiji ni bil za nikamor. Pa čeprav ga je Manček upodobil prav po opisu radovednega dečka, ki mu potuho venomer daje babica:

»Pedenjsrajčka, pedenjhlače,

pedenjčevlji na nogah.

Gromozanski kos pogače

neprenehoma v rokah.«

Vsi iz sebe so lasje,

ne prenesejo glavnika,

in kazalec nevede

venomer po nosu stika.

Uhlja kot dva sprta strica

muhasto štrlita v svet.

Pedenjjamica sred lica-

to je mali Pedenjped.«

Francoska solata?

Piki jo je pojedel, saj je Francoz, njegov učitelj pa ne. Moj prijatelj Piki Jakob, ki ga je ustvaril Kajetan Kovič, je še vedno vsake toliko na mojem bralnem seznamu. In tudi tukaj vedno rada pogledam čudovitega medvedka, ki si ga je zamislila Jelka Reichman. Njena skrb za detajle nikoli ne razočara in tako lahko ure občudujem naslikan prizor. Nekoč sem brala njen intervju, kjer je povedala, da je rada obdana z lepimi predmeti, ljubkimi skodelicami, kipci, starimi punčkami. S stvarmi, ki imajo pridih. Potem opazujem njenega Pikija Jakoba pa Mačka Murija, Miškolina, Zmaja Direndaja in druge … oh, toliko jih je in vsi so nekaj posebnega.

Ela Peroci je leta 1957 otrokom podarila Muco Copatarico, ilustrirala pa jo je Ančka Gošnik Godec. Z gotovostjo lahko trdim, da so bili copatki tisti večer, ko so mi doma pred spanjem brali odlomke iz pravljice, pospravljeni. Naslednji večer pa to verjetno ni več držalo. In komaj čakam, da enkrat rečem svojim malim »Oh, Muca Copatarica je prišla …!«.

Lansko jesen sem se zato z velikim zanimanjem odpravila na 8. bienale slovenske ilustracije, ki se je odvijal v Galeriji Cankarjevega doma. Letno nagrado Hinka Smrekarja je lani prejel Kostja Gatnik – se še spomnite njegovega Gala med sprehodom po ljubljanski Narodni galeriji? Smrekarjevo nagrado za življenjsko delo pa je prejel Štefan Planinc.

Vendar so me na bienalu očarale ilustracije dveh umetnic. Prva je pravzaprav arhitektka, ki jo je rojstvo sina pripeljalo v pravljični otroški svet, Lilijana Praprotnik Zupančič, znana tudi pod umetniškim imenom Lila Prap. Lila Prap je na bienalu sodelovala kot ilustratorka in avtorica slikanice »Kam gredo sanje?«. V njenem umetniškem opusu občudujemo številne živali, ki izstopajo z živimi barvami, jasnimi linijami in preprostostjo, ki popelje otroke pa tudi odrasle v fantazijski svet. Avtorica ustvarja s kredo, nad njo pa so se navdušili tudi na Japonskem, kjer so se z njenimi simpatičnimi živalcami poigrali v animirani risanki, animirana pa je tudi sama Lila Prap.

In če sem začela s Kristino Brenkovo, naj z njo tudi zaključim. Druga ilustratorka z bienala, ki me je očarala, je mlajša Polona Lovšin. Ilustrirala je eno izmed zadnjih pravljic Kristine Brenkove z naslovom »Prišel je velikanski lev«, za katero je Brenkova leta 2008 želela, da pride v roke vsakemu slovenskemu otroku.

Simpatična pravljica s še bolj očarljivimi ilustracijami je naslednja slikanica, ki se bo kmalu znašla na moji knjižni polici. In komaj že čakam, da razparam celofan na še sveže dišeči knjigi in se potopim v svet domišljije večne Kristine Brenkove …

P a t t e r n F e e l i n g ...

2009-11-10T23:19:00.011+01:00

Vzorčasto ... Seletti ... Revolution is the only solution.

M e s e c O b l i k o v a n j a

2009-11-07T18:13:00.012+01:00

Po obisku letošnjega 20. pohištvenega sejma je sledil še kratek (res kratek, ker se je mudilo domov na kosilo) skok v prostore Slovenijelesa, kjer se še vedno odvija Mesec oblikovanja oz. Design Expo v okviru Zavoda Big.

Najboljši vtis je najprej pustil Damjan Uršič, letošnji oblikovalec leta, z oblikovanjem oblazinjenih sestavljivih sedežnih korpusov z imenom Moon za slovensko podjetje Tom. Elementi se med seboj lahko poljubno sestavljajo in dodajajo. Zadeva zgleda sicer totalno odbito, vendar je predpogoj za takšno sedežno garnituro ogromna dnevna soba.

Damjan Uršič. M00N.

Naramo - torbice v minimalističnem slogu slovenske oblikovalke Gojke Rak so bile v živo še lepše kot na fotografijah.

V zgornjem nadstropju se je odvijala še razstava Utrip lesa, kjer so v ospredju industrijski leseni izdelki in njihovi avtorji.

Oblikovanje: Matjaž Zorc. Terilnik.

Na razstavi se predstavlja tudi Srednja šola za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani z nekaj zelo domiselnimi kreacijami in kosi nakita, vmes pa se je znašel še z mozaiki okrašen stol. Spodnje fotografije so narejene z mobitelom, zato je temu primerna tudi kvaliteta.

J a c q u e s !

2009-11-05T21:47:00.006+01:00

Rappelle-toi Barbara
Il pleuvait sans cesse sur Brest ce jour-la
Et tu marchais souriante
Epanouie ravie ruisselante
Sous la pluie
Rappelle-toi Barbara
Il pleuvait sans cesse sur Brest
Et je t'ai croisee rue de Siam
Tu souriais
Et moi je souriais de meme
Rappelle-toi Barbara
Toi que je ne connaissais pas
Toi qui ne me connaissais pas
Rappelle-toi
Rappelle-toi quand meme ce jour-la
N'oublie pas
Un homme sous un porche s'abritait
Et il a crie ton nom
Barbara
Et tu as couru vers lui sous la pluie
Ruisselante ravie epanouie
Et tu t'es jetee dans ses bras
Rappelle-toi cela Barbara
Et ne m'en veux pas si je te tutoie
Je dis tu a tous ceux que j'aime
Meme si je ne les ai vus qu'une seule fois
Je dis tu a tous ceux qui s'aiment
Meme si je ne les connais pas
Rappelle-toi Barbara
N'oublie pas
Cette pluie sage et heureuse
Sur ton visage heureux
Sur cette ville heureuse
Cette pluie sur la mer
Sur l'arsenal
Sur le bateau d'Ouessant
Oh Barbara
Quelle connerie la guerre
Qu'es-tu devenue maintenant
Sous cette pluie de fer
De feu d'acier de sang
Et celui qui te serrait dans ses bras
Amoureusement
Est-il mort disparu ou bien encore vivant
Oh Barbara
Il pleut sans cesse sur Brest
Comme il pleuvait avant
Mais ce n'est plus pareil et tout est abime
C'est une pluie de deuil terrible et desolee
Ce n'est meme plus l'orage
De fer d'acier de sang
Tout simplement des nuages
Qui crevent comme des chiens
Des chiens qui disparaissent
Au fil de l'eau sur Brest
Et vont pourrir au loin
Au loin tres loin de Brest
Dont il ne reste rien.

Remember Barbara
It rained all day on Brest that day
And you walked smiling
Flushed enraptured streaming-wet
In the rain
Remember Barbara
It rained all day on Brest that day
And I ran into you in Siam Street
You were smiling
And I smiled too
Remember Barbara
You whom I didn't know
You who didn't know me
Remember
Remember that day still
Don't forget
A man was taking cover on a porch
And he cried your name
Barbara
And you ran to him in the rain
Streaming-wet enraptured flushed
And you threw yourself in his arms
Remember that Barbara
And don't be mad if I speak familiarly
I speak familiarly to everyone I love
Even if I've seen them only once
I speak familiarly to all who are in love
Even if I don't know them
Remember Barbara
Don't forget
That good and happy rain
On your happy face
On that happy town
That rain upon the sea
Upon the arsenal
Upon the Ushant boat
Oh Barbara
What shitstupidity the war
Now what's become of you
Under this iron rain
Of fire and steel and blood
And he who held you in his arms
Amorously
Is he dead and gone or still so much alive
Oh Barbara
It's rained all day on Brest today
As it was raining before
But it isn't the same anymore
And everything is wrecked
It's a rain of mourning terrible and desolate
Nor is it still a storm
Of iron and steel and blood
But simply clouds
That die like dogs
Dogs that disappear
In the downpour drowning Brest
And float away to rot
A long way off
A long long way from Brest
Of which there's nothing left.

A n t o n i o L u p i

2009-11-04T16:20:00.010+01:00

Minimalizem italijanskega Antonia Lupija ... Wanted!

S i c i l i a V e r a

2009-10-22T13:54:00.008+02:00

Taormina, Sicilia

Taormina

Catania

The true colour of aubergine ... Cefalu, Sicilia

U v o d n a

2009-10-19T14:47:00.002+02:00

Agrigento, Sicilia